-
1 learn
[lə:n]past tense, past participles - learned, learnt; verb1) (to get to know: It was then that I learned that she was dead.) zvedeti2) (to gain knowledge or skill (in): A child is always learning; to learn French; She is learning (how) to swim.) učiti se•- learned- learner
- learning
- learner-friendly* * *[lə:n]1.transitive verb(na)učiti se; zvedeti, slišati (of o, from od);2.intransitive verb (iz)učiti se, navaditi se; zvedeti, slišati (of o)to learn by rote — naučiti se z vajo, učiti se na pametI am ( —ali have) yet to learn that — ni mi še znano, da -
2 study
1. verb1) (to give time and attention to gaining knowledge of a subject: What subject is he studying?; He is studying French; He is studying for a degree in mathematics; She's studying to be a teacher.) študirati2) (to look at or examine carefully: He studied the railway timetable; Give yourself time to study the problem in detail.) preučiti2. noun1) (the act of devoting time and attention to gaining knowledge: He spends all his evenings in study; She has made a study of the habits of bees.) študij2) (a musical or artistic composition: a book of studies for the piano; The picture was entitled `Study in Grey'.) etuda3) (a room in a house etc, in which to study, read, write etc: The headmaster wants to speak to the senior pupils in his study.) delovna soba* * *I [stʌdi]noun(često plural) študij, študiranje, učenje; skrbno proučevanje; marljivost, vnema, trud, mar; theatre učenje vloge; kar je vredno proučevanja, predmet proučevanja; znanstveno proučevanje ali raziskovanje (in, of česa); veja znanosti, polje znanstvenega proučevanja; (umetnost) studija, skica, model; music etuda; študijska ali delovna soba; theatre slang kdor se uči vlogoto be a good (a slow) study theatre slang igralec, ki se z lahkoto (s težavo) nauči svojo vlogoto be in a brown study figuratively biti globoko zatopljen (izgubljen) v svoje mislihis study is to do right — on si prizadeva napraviti, kar je pravto make a study of s.th. — skrbno kaj študirati ali opazovatiI made it my study to satisfy him — prizadeval sem si, da bi mu ugodil (ustregel njegovim željam)II [stʌdi]transitive verbučiti se (česa), študirati; skrbno, natančno preučevati; brati; poskušati se naučiti na pamet (vlogo); pripravljati se za izpit (iz česa); pazljivo ogledovati, opazovati; posvetiti pozornost (čemu), paziti (na kaj); prizadevati si, skušati ugoditi (komu); intransitive verb študirati, baviti se s proučevanjem; učiti se; obsolete razmišljati, premišljati, iskati; prizadevati si, truditi se, vzeti si za ciljto study a part — študirati, učiti se na pamet vlogoto study s.o. — uganiti želje kake osebe -
3 memorize
verb (to learn (something) so well that one can remember all of it without looking: She memorized the directions.) zapomniti si, naučiti se na pamet* * *[méməraiz]transitive verbučiti se na pamet, memorirati; zapomniti si, zapisati -
4 commit
[kə'mit]past tense, past participle - committed; verb1) (to perform; to do (especially something illegal): He committed the murder when he was drunk.) storiti, zakriviti2) (to hand over (a person) to an institution etc for treatment, safekeeping etc: committed to prison.) zapreti3) (to put (oneself) under a particular obligation: She has committed herself to looking after her dead brother's children till the age of 18.) naložiti (si) dolžnost•- committal
- committed* * *[kəmít]transitive verb(to) zaupati; poveriti, izročiti; zapreti v preiskovalni zapor; učiti se na pamet; naložiti dolžnost; zagrešiti, zakriviti; storiti; kompromitiratito commit to memory — vtisniti si v spomin, zapomniti sito commit to o.s. — obvezati se; kompromitirati secommit no nuisance! — onesnaženje (tega prostora) je strogo prepovedano! -
5 parrot
['pærət](a kind of bird found in warm countries, especially in South America, with a hooked bill and usually brightly-coloured feathers, that can be taught to imitate human speech.) papiga* * *I [paerət]nounzoology papiga; figuratively čvekačII [paerət]transitive verbponavljati kakor papiga, posnemati -
6 mind
1.(the power by which one thinks etc; the intelligence or understanding: The child already has the mind of an adult.) pamet2. verb1) (to look after or supervise (eg a child): mind the baby.) paziti na kaj2) (to be upset by; to object to: You must try not to mind when he criticizes your work.) vznemirjati se3) (to be careful of: Mind (= be careful not to trip over) the step!) paziti4) (to pay attention to or obey: You should mind your parents' words/advice.) upoštevati3. interjection(be careful!: Mind! There's a car coming!) pazi!- - minded- mindful
- mindless
- mindlessly
- mindlessness
- mindreader
- at/in the back of one's mind
- change one's mind
- be out of one's mind
- do you mind!
- have a good mind to
- have half a mind to
- have a mind to
- in one's mind's eye
- in one's right mind
- keep one's mind on
- know one's own mind
- make up one's mind
- mind one's own business
- never mind
- on one's mind
- put someone in mind of
- put in mind of
- speak one's mind
- take/keep one's mind off
- to my mind* * *I [máind]nounspomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srceto be in two minds about s.th. — kolebati, omahovatito be of s.o.'s mind — strinjati se s kom, biti istega mnenjain one's mind's eye — v duhu, v domišljijito close one's mind to — zapreti se vase, zapreti srce čemuto enter s.o.'s mind — priti komu na misela frame ( —ali state) of mind — duševno stanje, trenutno razpoloženjeto give one's mind to s.th. — lotiti se česa zanimati se za kajto give s.o. a piece ( —ali bit) of one's mind — učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o komto have a good ( —ali great) mind to — nameniti se, biti trdno odločen za kajto have s.th. on one's mind — biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kajto have an open mind — biti brez predsodkov, nepristranskito bave it in mind to do s.th. — nameravati kaj storitito have s.th. in mind — nameravati, imeti načrt, izbratito know one's own mind — biti odločen, vedeti kaj hočešnot to know one's own mind — biti poln dvomov, obotavljati seto make up one's mind to s.th. — sprijazniti se s čimto ( —ali in) my mind — po mojem mnenju, meni pri srcumany men, many minds — kolikor glav, toliko mislito pass ( —ali go) out of mind — iti v pozabo, pozabiti kajto put s.o. in mind of s.th. — spomniti koga na kajto put s.tb. out of one's mind — izbiti si kaj iz glaveto read s.o.'s mind — brati komu misli, uganiti komu mislijuridically of sound mind and memory — prisebento set one's mind on — ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kajout of sight, out of mind — kar ne vidiš, hitro pozabišto tell s.o. one's mind — komu odkrito povedati svoje mnenjetime out of mind — davno, pozabljeni časito turn over in one's mind — skrbno pretehtati, premislitiII [máind]1.transitive verbpaziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati; archaic spomniti (of na), spomniti se na kaj;2.intransitive verbpaziti; biti protito mind one's own business — pometati pred svojim pragom, brigati se zasedon't mind me — ne oziraj se name, ne pusti se motitiwould you mind coming! — bi prišel, prosim!do you mind my smoking? — imaš kaj proti, če kadim?colloquially mind you write — glej, da boš pisalcolloquially I don't mind if I do — prav rad to storimmind and do that — pazi, da boš to res storilslang to mind one's eye — biti previdenmind (yon)! — zapomni si!never mind! — nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!never mind him! — ne brigaj se zanj!slang mind out! — pazi, umakni se!he minds a great deal — je proti, zelo ga motiI shouldn't mind (a drink) — rad bi (kaj popil), nimam nič protimind the step! — pazi na stopnico! -
7 con
[kon] 1. past tense, past participle - conned; verb(to trick or persuade dishonestly: He conned her into giving him money.) varati, premamiti2. noun(a dishonest trick.) prevara- con man* * *I [kɔn]transitive verbpreučiti; na pamet se učiti; guliti seII [kɔn]prepositionproti (skrajšano iz contra)IIIAmerican conn [kɔn]1.transitive verbupravljati, voditi ladjo, krmariti;2.nounizročitev poveljstva krmarjuIV [kɔn]transitive verbAmerican slang varati -
8 rote
I [róut]noungola navada, mehanična spretnost, rutinaby rote — mehanično, rutinsko; na pametto learn (to do) (only) by rote — (le) mehanično, iz navade, se kaj učiti (delati)II [róut]nounAmerican hrumenje, bučanje butanja valovIII [róut]intransitive verbpo vrsti se menjavati
См. также в других словарях:
pámet — i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
učíti — ím nedov. (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
memorírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž., redko spominjati se: natančno memorira doživljaje; memorira ga še, sreča pa nikoli 2. ped. učiti se na pamet: učenci so memorirali zlasti v prvem in drugem razredu // pripovedovati na pamet: teksta niso smeli… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Mišna — Mȉšna ž DEFINICIJA jud. osnovni dio Talmuda, v. nazvan i Druga Tora ETIMOLOGIJA hebr. Mišnah ≃ lišnot: učiti na pamet … Hrvatski jezični portal
mèč — mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
na — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naizúst — in na izúst prisl. (ȗ) star. na pamet: učiti se, znati naizust / zastar. prej je le tako naizust govoril … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ob — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób (ọ̑) 1. za izražanje premikanja v položaj, da pride a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práviti — im nedov. in dov. (á ȃ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
